Tri leta po prihodu v Slovenijo je Sportage pridobil spremembe, nekatere opazne, druge malo manj in tretje povsem neopazne. Lastniki Kij, ki jim teče že tretje leto garancije, so tisti, ki opazijo spremenjeno maso, po vsej površini osvetljenih zadnjih luči pa ne zgreši nihče.
Bolj natančni opazovalci zagledajo strešno anteno v obliki plavuti morskega psa …Celo izboljšane vodljivosti zaradi popravkov vzmetenja nismo opazili, vemo pa od prej, da je vožnja več kot zanesljiva tudi med dinamičnim preizkušanjem.
Kia sportage torej ostaja eden od boljših predstavnikov razreda srednje velikih SUV vozil, ki zagotavljajo udobno visoko namestitev, dober pregled in občutek varnosti.
Dvokolesno gnana različica z zadovoljivo mero moči omogoča lahkotno in zanesljivo vožnjo. Z upoštevanjem indikatorja za optimalno izbiranje prestav lahko ta kia prevozi tisoč kilometrov brez postankov za polnjenje 58-litrskega rezervoarja za gorivo.
Šesta prestava od 80 naprej
Pravzaprav je lahko tudi kakšen kilometer na uro manj, saj 1,7-litrski dizelski sportage razvija največji navor že pri 1250 vrtljajih na minuto. Tako se stopalka za plin zunaj naselij in na avtocestah ves čas lahkotno odziva brez poseganja nižje od šeste prestave.
Sicer pa trdimo, da 85 kilovatov daje precej večje zmogljivosti, kot bi pričakovali, saj to pomeni le 115 oziroma 116 konj.
Vendar ti z lahkoto premagujejo težo in aerodinamične lastnosti tega športnega terenca oziroma zračni upor okoli višjega avtomobilskega telesa.
CRDi s testno porabo 6,5
Z
običajno varčno vožnjo se CRDi z lahkoto pelje s porabo pod šestimi litri, pri čemer nikakor ne gre za pretiravanje v nizkih vrtljajih. Poraba je tudi pri največji dovoljeni hitrosti ugodna – če na ravnem odseku avtoceste nastavimo tempomat natančno na 130 kilometrov na uro (135 po števcu), se bodo izpisi porabe na zaslonu vrteli okoli številke 6,3.
Med testnim krogom z različnimi režimi vožnje smo namerili 6,5 litra na sto kilometrov. To je sicer 0,5 litra več kot na testu pred tremi leti, nad čemer smo bili takrat močno presenečeni, saj je podatek krepko odstopal od primerljivega hyundaija ix35 1,7 CRDi.
Lahko, da so bile razmere med takratnim testnim krogom na posameznih, zlasti mestnih odsekih ugodnejše v tolikšni meri, da smo namerili zgolj šest litrov. Na vsak način vztrajamo pri zdajšnji porabi in jo ocenjujemo kot primerno, primerljivo in tudi ugodno.
Urban je druga najnižja stopnja opreme
Da so obloge armaturne plošče res mehkejše kot prej, moramo uvozniku verjeti na besedo, zato pa lahko znova pohvalimo skrbno urejeno notranjost, številna odlagalna mesta (dve zaprti, tisto pred sovoznikom izdatno hlajeno), osem d
ržal za pločevinke in plastenke …
Pohvalimo oba senčnika z dodatnima manjšima senčnikoma za potegnit ven v smeri proti notranjemu ogledalu. Upoštevanje ergonomskih načel le enkrat odpove in to pri vrtljivem nastavljanju temperatur, medtem ko se ventilator nastavlja z vertikalnim pritiskanjem na puščice.
Mar ne sede lepše v roko, če se oboje nastavlja na enak način?
Uporaben prtljažnik
Tudi tu ni novosti. Je dovolj velik in skriva še dodatnih pet prekatov pod osnovno ploščo. Če je sila, bi morda kdo tudi to plastiko preprosto potegnil ven.
Vozniki, ki nikoli nimajo nobenega "gumidefekta", ne pogrešajo odsotnosti rezervnega kolesa, mi pa priznamo, da smo glede uporabe tistega pribora silno nezaupljivi. Povečanje prtljažnega prostora? Preprosto po petelinčkovi metodi: od zadaj!
V nekaj stavkih
Glede uporabnosti vozila kia sportage s pogonom na sprednji kolesi ni nikakršnega dvoma. Varčen, ne premočan, vendar odziven motor, prostorna notranjost v kabini in prtljažniku, dovolj visok za skok na gozdne ceste in za dobre občutke na običajnih cestah. Všečki glede celotne pojave vozila pa tudi po treh letih še vedno delujejo.
Celoten članek si lahko preberete na povezavi:
http://www.siol.net/avtomoto/testi/avtomobili/2014/08/test_kia_sportage_crdi_prenova.aspx