Novi dizel v prenovljeni Kii cee'd je na ravni najboljših evropskih tekmecev, oprema GT line pa je na model nekdaj plebejskega slovesa vrgla izdatno mero začimb in udobja. Cee’d sportswagon je resen tekmec.

Cee'd se vse bolj samozavestno, če ne že kar agresivno prebija proti prednjim vrstam v nižjem srednjem razredu. S prenovo so temu, za moje pojme povsem evropskemu modelu, Korejci uspeli pokrpati nekatere pomanjkljivosti, zelo všečna pa je športna podoba, ki jo odslej prvič ponuja tistim kupcem, ki želijo poudariti svojo dinamičnejšo osebnost.

Različica cee’d GT z 1,6-litrskim turbo motorjem in 150 kW (204 KM) morda sama po sebi res ne more parirati takšnim kalibrom, kot so golf GTI ali focus ST, temu primerno je ta model tudi redek primerek na cesti. Se pa imamo GT-ju zahvaliti za agresivno oblikovano podobo, od katere ima odslej korist tudi običajni cee’d. Testni karavan cee’d sportwagon se je namreč ponašal z novo opremo GT line, ki po komercialno uspešnem zgledu nekaterih konkurentov avto obda z nekaj prav atraktivnimi priboljški.

Najprej pade v oči “roža” dnevnih LED svetil, ki vsaka na svoji strani krasita dvodelno črno masko na “tigrovem” nosu. Prednji del je tudi sicer poln stekla, zadaj sveti LED podpis, celotna postava deluje športno nabuhla, vse skupaj dopolnjujejo serijska 17-palčna platišča in srebrne prtljažne sani na strehi. Pod črto mi je najbolj všeč to, da je takšen cee’d oblikovno lepo zaokrožen in brez pretiranih ekscesov, a še vedno vpadljiv na cesti.

Ker je GT line najvišja stopnja opreme, je vse maksimalno elektrificirano, celo zunanje kljuke so osvetljene, avto pa lastnika pozdravi z razpiranjem ogledal, četudi se mu zgolj približa in ga še ni odklenil. Prestižno!

A če bi ostalo le pri zunanji obliki, Kii ne bi prišla daleč. Notranje počutje je prav tako dobro. Ugaja nabor mehkih materialov, ki v kabini ustvarjajo vtis visoke kakovosti, na sedenje in ličen volan nimam pripomb, le veliko tipk se je že razpaslo na njem. Sem pa tja je dodan še kakšen ličen detajl, kot je svetleči gumb za zagon, ki dvigajo vozniško samopodobo.
Pri tej opremi je infotainment sistem z navigacijo serijski. Upravljanje je lahkotno in logično, tudi po zaslugi na dotik občutljivega zaslona.

Dizel zelo pozitiven korak naprej

Med vožnjo se čuti, da so dodali nekaj zvočne izolacije, saj je splošni vtis tišji, kljub temu pa dizel še vedno ostaja hrupnejši od želja. A 1,6-litrskemu motorju sem pripravljen to pozabiti, saj me je s prenovo pozitivno presenetil z ostalimi lastnostmi. Na polno zajame sapo že od 1.500 vrtljajev, zato je vožnja z njim ležerna, po zaslugi stotih kilovatov pa lahko tudi dovolj dinamična. Poraba ni najnižja med tekmeci, a jo v mešanem režimu ni težko držati pod šestimi litri. Serijski motor nima start&stop sistema.

•    Uporaben
Notranjost kie cee’d je spodobno prostorna in zato družinsko uporabna. Prtljažnik ponuja več skritih prostorčkov, ki precej izboljšajo uporabnost, ne manjkajo niti pritrdišča.
Ročni menjalnik dobro sodeluje, v pozabo so šla nekdaj za korejce značilna neusklajena prestavna razmerja, manjka mu le še za odtenek boljša natančnost oziroma gladkost pretikanja. Podvozje cee’da je povsem dovolj sposobno, da brez težav odpelje tudi hitre ovinke, avto deluje zanesljivo, podvozje je dober kompromis med udobjem in mehkobo.

Za konec

Karavanski kia cee’d je ne le spodoben tekmec karavanom nižjega srednjega razreda, temveč je na marsikaterem področju že kar enakopraven konkurent, medtem ko je še vedno nedosegljiv glede obljubljene garancije sedmih let, ki obljublja trdoživost. Testni cee’d sportwagon GT line je s ceno segel do skoraj 21.500 evrov. Je to upravičljivo? Tudi po tej plati se vidi, kakšen preskok v samozavesti so naredili pri Kii.

Za ogled originalnega članka, prosimo, kliknite na:
http://www.zurnal24.si/kia-cee’d-sw-karavan-dizel-cena-test-clanek-277076