Dejstvo je, da je avtomobilska znamka iz Seula v zadnjem četrtstoletnem obdobju doživela tako enormen napredek, kot le malokateri proizvajalec jeklenih konjičkov. Pri čemer se zdi, da je ravno model Sportage, ki je v tem času imel štiri generacijske nadaljevanke, morda še najboljši indikator razvoja korejske znamke.

Korejcem je namreč z vsako novo generacijo Sportagea uspel tako megalomanski preskok na vseh področjih, kot pri malokaterem avtomobilskem modelu. Če sploh! Pri čemer bi verjetno marsikdo, ki bi se presedel iz prve izvedenke v najnovejšo, doživel manjši kulturni šok.

S svojim kričečim tigrastim nosom (ki sicer bolj spominja na morskega psa med hranjenjem), edinstvenim podpisom dnevnih luči LED ter precej dinamično muskularno silhueto je zunanjost dovolj samosvoja in prepoznavna, da ga celo največji »Kia-fobi« ne morejo več zmerjati s kopijo. Pa četudi nekateri na ves glas trdijo, da se jim ob ogledu njegovega sprednjega dela prikazujejo nežni obrisi Porschejevega Macana. A me tovrstne opazke vedno znova spomnijo na tisti poznani eksperiment, pri katerem lahko ob dolgotrajnejšem opazovanju kakšnega zanimivo oblikovanega kamna na razbeljenem hercegovskem soncu čez nekaj časa uzreš celo devico Marijo …

Kaj sploh še ostane »velikim«?
Pri Kiinih vozilih smo bili velikokrat vajeni, da gre za izjemno korektne avtomobile, ki pa bi si vseeno zaslužili, da bi jih v nekaterih elementih (podvozje, volanski mehanizem, izbor notranjih materialov, ipd) vsaj še majčkeno dodelali. A je tovrstne »pomanjkljivosti« (praviloma) kompenzirala konkurenčnejša cena, zaradi katere so kupci povsem pozabili na malce slabše vozne lastnosti, gumijast občutek na volanu, ipd.
Vendar pa so korejski inženirji omenjene kritike tokrat vzeli precej resno ter z novim Sportage-om ustvarili avtomobil, kateremu le stežka očitaš kakšno omembe vredno pomanjkljivost. Tako že v njegovi notranjosti dobiš občutek, da avtomobil nikakor ni bil narejen na silo (kot na primer pri njegovi prvi ter deloma tudi drugi generaciji), pri čemer skorajda prav vsak detajl daje vedeti, da je bil dodobra premišljen. Pa najsi gre za zelo dobro ergonomijo voznikovega prostora, položaj za volanom, dobrodušno odmerjene odlagalne površine, odlično delujoče varnostno asistenčne sisteme, intuitiven info-zabavni sistem (ki sicer ne pozna zgolj modnega »božajočega« zaslona, temveč je nekatere osnovne funkcije moč upravljati tudi s pomočjo hvalevredno velikih gumbov) ter nenazadnje tudi za precej milozvočno JBL-ovo ozvočenje.

Odlična pogruntavščina so pametna prtljažna vrata, ki se samodejno odprejo v petih sekundah, ko sistem zazna pametni ključ v bližini (npr. v voznikovem žepu) in ne zahteva kakšnega bizarnega frcanja z nogo pod zadnjim odbijačem. Aktivacijo sistema, ki sicer deluje zgolj ob zaklenjenem vozilu, pa hkrati pospremi predirljivo piskanje, ki poskrbi, da zadaj stoječi osebki ne bi nehote poljubili odpirajočih se prtljažnih vrat.

Korekten
Tako bo ob danih cenah novega Sportagea – še posebej pri tokratnem testnem primerku, ki je presegel »magično« mejo 40 evrskih tisočakov – marsikdo znal pametovati, da so postali pri korejskem proizvajalcu vseeno nekoliko preveč samozavestni. A je vseeno potrebno priznati (pa če vam je všeč ali ne), da je novi Sportage postal povsem enakovreden (oziroma v nekaterih segmentih celo boljša) najboljšim predstavnikom srednje velikih športno uporabnih vozil (Mazda CX-5, Toyota RAV4, VW Tiguan, Ford Kuga). Kar se posledično pozna tudi pri ceni!

Ekvivalentnost z ostalo športno terensko konkurenco hkrati kaže tudi med vožnjo, saj se lahko pohvali z dovolj uravnoteženimi voznimi lastnostmi ter zelo korektnim pogonskim sklopom. Slednji, ki se nahaja povsem na vrhu Sportageove ponudbe, predstavlja kombinacijo navorsko radodarnega in zvočno decentnega dvolitrskega turbodizla, bliskovitega štirikolesnega pogona (razvit pri Magni Steyer) ter intuitivne in dokaj nezaznavno delujoče (kar predstavlja precejšen kompliment, da ne bo pomote) menjalne avtomatike šestih stopenj.

Chanometer
Novi Sportage – še posebej, če gre za eno najdražjih verzij na ceniku – na najboljši način predstavlja izjemen evolucijski napredek drugega največjega južnokorejskega avtomobilskega proizvajalca. A se vseeno bojim, da bodo tovrstne različice, ki presegajo ceno 40 tisočakov, na slovenskih cestiščih skorajda tako redke, kot nedopingirani športniki v ruski atletski reprezentanci.
A če bo razvoj znamke Kia tudi v prihodnje šel s tako eksponentno hitrostjo, se ne bi prav nič čudil, če bodo taisti kupci že čez nekaj časa potrpežljivo stali v vrsti v avli največjega trgovskega središča v Ljubljani, da bi si lahko podrobneje ogledali tamkaj razstavljen primerek pete generacije Kiinega srednje velikega terenca.

Za ogled originalnega članka, prosimo, kliknite na: http://www.avtomobilizem.com/testi/kia-sportage-20-crdi-awd-ex-limited-indikator-razvoja/22-06-2016/