Kia stonic je zelo všečen crossover, ki pa z osnovnim 1,2-litskim bencinskim motorjem stežka premore vožnjo po avtocesti. Zato je bolj primeren za tiste Slovence, ki se vozijo po podeželskih cestah in ne kupijo letne vinjete. Sicer pa je avto z nedvomnim potencialom v svojem natrpanem razredu.

Domiselno oblikovan in še rumen
Res ga opazimo že na daleč zaradi poštarske barve. Ko pride bližje, pokaže značilno masko, ki jo Kia nenehno povezuje s tigrom. Je precej ožja, kot smo navajeni, tako da večina svežega zraka vstopa skozi večjo odprtino, ki se razteza prek spodnjega dela odbijača.

Svetle zaščitne plastične površine pod odbijačema so za to vrsto vozil običajne, več oblikovalne volje pa kažejo črne obrobe pragov, blatnikov in obeh odbijačev. Ven izpostavljeni blatniki v barvi karoserije so manj opazni, dinamičen videz pa lahko pripišemo tudi navzgor zasukanemu robu stekel zadnjih bočnih vrat.

Urejenost kabine se zgleduje po zunanji privlačnosti
Dvobarvno oblazinjenje z usnjenimi svetlimi robovi ustvarja vabljiv izgled kabine. Tudi vratne obloge so kombinirane s svetlimi in temnimi površinami. Kabina je primerna za štiri do meter devetdeset visoke potnike, če sta le tista dva zadaj bolj vitke postave. S povprečno raslimi odraslimi potniki pa v stonicu ne bo težav, če ne bo vsak prinesel svojega (pre)velikega kovčka. Prtljažni prostor meri 352 litrov, nekaj predmetov se lahko še stisne poleg pribora za popravilo gume pod ploščo v dvojnem dnu.

Štirje utori v vratih za največ litrske plastenke in dva na vmesni konzoli za pollitrske so dovolj, da na poti ni žeje. Pred prestavno ročico je velik odprt predal celo za dva telefona. Potnikom sta na voljo dva 12-voltna priključka, USB- in AUX-vhod. Kot pri kijah iz naših nedavnih testov je v stonica vgrajena navigacija (sedemletno posodabljanje zemljevidov) z aplikacijami TomTom Kia connected, Android Auto in Apple CarPlay.

Lepo izdelan volan, klasična ročna, kovinske stopalke
Voznik mora občutiti zadovoljstvo zaradi samega izgleda, sploh pa z uporabnostjo svojega prostora. No, s tem se ne bodo strinjali pristaši digitalnih zaslonov prek polovice ali kar celotne armaturne plošče. Pa tudi ljubitelji elektronskih parkirnih zavor ne.

Sprednja sedeža zagotavljata dobro bočno oporo, pred voznikom je ličen usnjeno obdelan spodaj prisekan volan z dvema zavrtljajema in pol, ogrevan in v obe smeri nastavljiv. Tudi ročica menjalnika lepo sede v roko, je kratka, kakor tudi njeni natančni hodi.

Dokler ne bo digitalizacija odpihnila današnjih merilnikov, sta pred voznikom dva velika okrogla s preglednim 3,5-palčnim Supervision vmesnim zaslonom LCD. Stikala na volanu ne zahtevajo posebne vaje, za osnovno rokovanje z radiem in samodejno klimatsko napravo služijo štiri vrtljiva stikala (tako kot bi to moralo biti povsod).

In, da ne pozabimo, športne kovinske stopalke so pri opremi motion serijske.

Neposreden volan, dobri občutki med ovinki, hrupno po avtocesti
Stonic je enako privlačen na parkirišču kot na ovinkih. S 84 konji ne more biti športnik, vendar lahko s solidnim podvozjem, neposrednim volanskim prenosom in natančnim menjalnikom omogoča prijetno vozniško izkušnjo. Z najvišjo stopnjo opreme ima dovolj vozniških in varnostnih pripomočkov, vse smo našteli v tabeli.
Prepričalo nas je delovanje sistema ISG, ki zaustavi motor v prostem teku ob sprostitvi stopalke za sklopko. Za varčnejšo vožnjo poskrbi razločen prikaz indikatorja, kot solidne pa označimo običajne halogenske luči. Omenimo še luči za osvetljevanje ovinkov, ki so usmerjene skoraj pravokotno in tako odigrajo svojo vlogo samo na 180-stopinjskih zavojih.

Motor je dovolj varčen, vendar ne na avtocesti
Najprej pohvalimo natančen potovalni računalnik. Po 504 kilometrih smo natočili 33,66 litra goriva, računalnik pa je nameril 6,6. Torej se je zmotil le za slab deciliter. Med zmerno, vendar ne prav pretirano varčno vožnjo zunaj naselij se stonic zlahka pelje pod šestimi litri, v mestu pa z dobrimi šestimi litri, kar je celo manj od tovarniškega podatka 6,4, ki velja za urbane površine, 1.25 MPI pa postane žejen na avtocesti.

Sklepna misel: stonic 1.25 MPI je za vožnjo brez vinjete
Zaradi neugodno visokih vrtljajev, ki med vožnjo po avtocesti lahko presegajo 4.300 vrtljajev, trdimo, da je 1.250-kubični stonic s petimi prestavami ustvarjen za mestno in primestno uporabo. Hitrost 50 kilometrov na uro zlahka prenaša v peti prestavi, zunaj naselij, kjer največja dovoljena hitrost ne presega 90 kilometrov na uro, pa vozi s sprejemljivimi tri tisoč vrtljaji. Pri tej hitrosti bi ga na avtocesti prehitevali avtobusi in dohitevali tovornjaki. Premišljamo, ali ne bi na tem stonicu izkušenj nabiral mladi voznik. In da ne bi hlepel za hitrostnimi dosežki, naj bi starši redno preverjali, ali ni mulec morda kupil vinjete.
Kmalu bomo preizkusili še stonica z 1,4-litrskim motorjem, pri čemer bo zanimiva primerjava rezultatov na ljubljanskem krogu. Zaradi šestih prestav namreč pričakujemo ugodnejši rezultat. Z 1.25 MPI smo 28,6-kilometrsko razdaljo po predpisih prevozili v 16 minutah in namerili sedemlitrsko povprečno porabo. Če bi obkrožili Ljubljano po vzporednih cestah in ulicah, bi se sicer naokrog prebijali morda pol ure dlje, vendar bi bila poraba vsaj pol litra manjša.

Zanimivost

Večkrat sprašujemo sopotnice v testnih vozilih, kaj menijo o samodejni osvetlitvi kozmetičnih ogledalc. Ali je res potrebno, da se prižgejo lučke hkrati z odmikom plastičnega zastorčka na senčniku? Vse odgovarjajo, da ne! Lučke naj se prižgejo z ločenim stikalom na stropu takrat, kadar si katera to zaželi! Tako kot pri stonicu in nekaterih drugih modelih. Bravo, Kia.

Kia. Prva v kakovosti.

Za ogled originalnega članka, prosimo, kliknite TUKAJ!